Črni Vrh je kraj z zelo razvito pevsko kulturo, vendar pa je krajevni kulturnik g. Bernard Čuk kljub kopici zborov v kraju nekaj pogrešal - želel si je, da bi v našem kraju nekoč zadonel tudi moški zbor. To svojo idejo je večkrat omenil svojemu »osebnemu šoferju« Janezu Rupniku in tako sta se skupaj odločila, da bosta poskušala prepričati vse mlade, neporočene fante, ki so takrat prepevali v MePZ dr. Frančišek Lampe, naj se zberejo in se 4. januarja 2004 s krajevno himno Črnovrška fara predstavijo na krajevni novoletni prireditvi. Fantje smo ta izziv sprejeli in se z vso resnostjo začeli pripravljati na svoj nastop. Sprva smo mislili, da bo ta zborček zgolj presenečenje na prireditvi brez kakršne koli prihodnosti, ker pa nas je občinstvo z navdušenjem sprejelo, smo se odločili, da bomo s svojim petjem nadaljevali. Nadeli smo si ime »Pobje«, ki je sinonim za mlade, neporočene fante. S časom se je sicer nekaterim stan spremenil, mladost pa ni zapustila še nobenega od nas.

Pridno smo se zagnali v petje in tako že 18. aprila 2004 nastopili na krajevni pevski reviji Naj pesmi srca nam vedre. Od takrat naprej je nastop na tej reviji stalnica v vsaki pevski sezoni. V maju 2004 smo v sodelovanju z radiem Odmev posneli skromno zgoščenko s šestimi pesmimi, 24. januarja 2005 pa smo se prvič predstavili na Območni pevski reviji Idrijske in Cerkljanske. Tudi ta nastop nam od takrat naprej vsako leto predstavlja velik izziv in motivacijo za delo.

Po odpetih dveh letih smo 26. decembra 2005 pripravili svoj prvi samostojni koncert, v okviru katerega smo k sodelovanju povabili citrarko Barbaro Osterman. Sledila sta še dva koncerta na kulturnem otočku študentskih Majskih iger v Rožni dolini v Ljubljani, in sicer 17. maja 2006 ter 10. maja 2007, koncert v Psihiatrični bolnici v Idriji 20. septembra 2006, v osmici v Lokavcu 17. decembra 2006 ter 25. maja 2007 v Vita domu v Črnem Vrhu.

Vseskozi smo sodelovali tudi na občnih zborih in obletnicah raznih društev, na vsakoletni spominski proslavi na Javorniku in držali tradicijo nastopa na novoletni prireditvi. V veliko čast nam je bilo tudi, da smo lahko s svojo pesmijo prispevali k krajevnemu voščilu g. Antoniji Tominec ob njeni 100-letnici 28. januarja 2006.

Naš pevski repertoar je sestavljen predvsem iz posvetnih pesmi, z nekaj božičnimi pesmimi, s katerimi smo sodelovali pri božični maši v Vita domu in božičnem koncertu v Ilirski Bistrici 26. decembra 2006, pa smo ga razširili tudi na sakralno področje.

1. avgusta 2007 smo se s pesmijo poslovili od našega ustanovitelja g. Bernarda Čuka. Z njim smo izgubili človeka, ki je verjel v nas od samega začetka in spremljal vsak naš korak, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Z nami se je veselil uspehov, vedno našel vzpodbudno besedo in nam ponudil pomoč, kadar koli smo jo potrebovali. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za nas in ponosni na to, da smo del njegove zapuščine, kar nam daje dodatno korajžo za nove izzive ter doseganje novih ciljev.

Se nadaljuje ...